• Vložitev pritožbe
  • Zahtevek za informacije
60th Rome Treaty anniversaryHave your say: Draft guidelines on interacting with lobbyistsTvoja Evropa - Portal evropskih in nacionalnih javnih spletnih storitev

Statut

Razpoložljive jezikovne različice :  bg.es.cs.da.de.et.el.en.fr.ga.hr.it.lv.lt.hu.mt.nl.pl.pt.ro.sk.sl.fi.sv

Sklep Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic(1)

EVROPSKI PARLAMENT JE –

ob upoštevanju pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in zlasti člena 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter člena 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

ob upoštevanju odobritve Sveta,

ker je treba v skladu z določbami pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti določiti predpise in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic;

ker je treba določiti pogoje, pod katerimi je mogoče nasloviti pritožbo na varuha človekovih pravic, ter odnos med opravljanjem nalog varuha človekovih pravic in sodnimi ali upravnimi postopki;

ker mora imeti varuh človekovih pravic, ki lahko deluje tudi na lastno pobudo, dostop do vseh sredstev, potrebnih za opravljanje svojih nalog; ker so zato institucije in organi Skupnosti dolžni varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in brez poseganja v dolžnost varuha človekovih pravic, da takih informacij ne razkrije; ker bi bilo treba dostop do tajnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001(2) , dovoliti ob spoštovanju predpisov o varnosti zadevne institucije ali organa Skupnosti; ker bi morale institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente iz prvega pododstavka člena 3(2), o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestiti varuha človekovih pravic; ker bi se moral varuh človekovih pravic za namene izvajanja predpisov, določenih v prvem pododstavku člena 3(2), vnaprej dogovoriti z zadevno institucijo ali organom o pogojih za ravnanje s tajnimi informacijami ali dokumenti in drugimi podatki, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti; ker varuh človekovih pravic, kadar meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa;

ker je treba določiti postopke za primere, kadar se v preiskavah varuha človekovih pravic odkrijejo nepravilnosti; ker je treba poskrbeti tudi za predložitev obširnega poročila varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu ob koncu vsakega letnega zasedanja;

ker so varuh človekovih pravic in njegovo osebje dolžni zaupno obravnavati vsako informacijo, ki so jo pridobili pri opravljanju svojih nalog; ker je varuh človekovih pravic vseeno dolžan pristojne organe seznaniti z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo in ki jih je opazil med svojimi preiskavami;

ker je treba v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo poskrbeti za možnost sodelovanja med varuhom človekovih pravic in istovrstnimi organi v določenih državah članicah;

ker mora Evropski parlament imenovati varuha človekovih pravic na začetku svojega mandata in za celotno trajanje mandata, pri čemer ga izbere med osebami, ki so državljani Unije in imajo vsa potrebna zagotovila glede neodvisnosti in usposobljenosti;

ker je treba določiti pogoje za prenehanje funkcije varuha človekovih pravic;

ker mora varuh človekovih pravic svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno in slovesno zapriseči pred Sodiščem Evropskih skupnosti, da bo po nastopu svoje funkcije tako ravnal; ker je treba določiti dejavnosti, ki niso združljive z nalogami varuha človekovih pravic, ter plačilo, pravice in imuniteto varuha človekovih pravic;

ker je treba sprejeti predpise v zvezi z uradniki in uslužbenci sekretariata varuha človekovih pravic, ki mu bodo pomagali, ter njegovim proračunom; ker mora biti sedež varuha človekovih pravic sedež Evropskega parlamenta;

ker mora varuh človekovih pravic sprejeti izvedbene določbe za ta sklep; ker je treba predpisati tudi nekatere prehodne določbe za prvega varuha človekovih pravic, ki je imenovan po začetku veljavnosti Pogodbe EU –

SKLENIL:

Člen 1

1. Predpisi in splošni pogoji, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, se v skladu s členom 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter členom 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo določijo s tem sklepom.

2. Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge v skladu s pooblastili, ki jih institucijam in organom Skupnosti podeljujejo Pogodbe.

3. Varuh človekovih pravic ne sme posredovati v primerih pred sodišči ali postavljati pod vprašaj pravilnosti odločitve sodišča.

Člen 2

1. Varuh človekovih pravic v okviru navedenih pogodb in v njih določenih pogojev pomaga pri odkrivanju nepravilnosti v dejavnostih institucij in organov Skupnosti, z izjemo Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje, ko delujeta v svoji pravosodni funkciji, ter daje priporočila, da bi se tako ravnanje prenehalo. Dejanja drugih organov ali oseb ne morejo biti predmet pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

2. Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba, ki prebiva ali ima registriran sedež v eni izmed držav članic Unije, lahko na varuha človekovih pravic bodisi neposredno bodisi prek poslanca Evropskega parlamenta naslovi pritožbo v zvezi z nepravilnostmi v dejanjih institucij in organov Skupnosti, z izjemo Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje, ko delujeta v svoji pravosodni funkciji. Varuh človekovih pravic obvesti institucijo ali organ v postopku takoj po prejemu pritožbe.

3. V pritožbi morata biti razvidna pritožnik in predmet pritožbe; pritožnik lahko zahteva, da njegova pritožba ostane zaupna.

4. Pritožba je mogoča v roku dveh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji, pred tem pa je moral že uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah in organih.

5. Varuh človekovih pravic lahko pritožniku svetuje, da pritožbo naslovi na drug organ.

6. Pritožbe, posredovane varuhu človekovih pravic, ne vplivajo na roke za pritožbe v upravnih ali sodnih postopkih.

7. Kadar mora varuh človekovih pravic zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predstavljena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prenehati njeno obravnavo, se ugotovitve preiskav, ki jih je do takrat izvedel, dokončno arhivirajo.

8. Pritožba v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami in organi Skupnosti ter njihovimi uradniki ali drugimi uslužbenci se sme poslati varuhu človekovih pravic samo v primeru, da je zadevna oseba izkoristila že vse možnosti za vlaganje vlog in pritožb, zlasti postopke iz člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov, ter če je rok za odgovore organa, na katerega so bile pritožbe naslovljene, že potekel.

9. Varuh človekovih pravic čimprej obvesti pritožnika o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi z njegovo pritožbo.

Člen 3

1. Varuh človekovih pravic na lastno pobudo ali po prejemu pritožbe izvede vse preiskave, ki se mu zdijo utemeljene, da bi pojasnil vse domnevne nepravilnosti v dejavnostih institucij in organov Skupnosti. O svojih ukrepih obvesti pristojno institucijo ali organ, ki mu lahko predloži vse koristne pripombe.

2. Institucije in organi Skupnosti morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov. Dostop do tajnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se dovoli ob spoštovanju predpisov o varnosti zadevne institucije ali organa Skupnosti.

Institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente iz prejšnjega pododstavka, o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestijo varuha.

Varuh človekovih pravic se za namene izvajanja predpisov, določenih v prvem pododstavku, vnaprej dogovori z zadevno institucijo ali organom o pogojih za ravnanje s tajnimi informacijami ali dokumenti in drugimi podatki, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Dostop do dokumentov, ki izhajajo iz države članice in so z zakonom ali predpisom opredeljeni za tajne, smejo zadevne institucije ali organi dovoliti le, če je država članica v to predhodno privolila.

Dostop do drugih dokumentov, ki izhajajo iz države članice, pa dovolijo po tem, ko so zadevno državo članico s tem seznanili.

V obeh primerih in v skladu s členom 4 varuh človekovih pravic ne sme širiti vsebine takih dokumentov.

Uradniki in drugi uslužbenci institucij in organov Skupnosti morajo na zahtevo varuha človekovih pravic pričati; še naprej jih obvezujejo ustrezne določbe Kadrovskih predpisov, zlasti dolžnost poslovne skrivnosti.

3. Organi držav članic morajo varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo prek stalnih predstavništev držav članic v Evropskih skupnostih posredovati vse informacije, ki bi lahko pomagale pojasniti primere nepravilnosti v institucijah ali organih Skupnosti, razen če za omenjene informacije veljajo zakoni ali predpisi o tajnosti ali določbe, ki preprečujejo njihovo posredovanje. Ne glede na to pa lahko v slednjem primeru zadevna država članica dovoli varuhu človekovih pravic, da take informacije dobi pod pogojem, če se obveže, da jih ne bo širil.

4. Če varuh človekovih pravic meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa.

5. Kolikor je mogoče, varuh človekovih pravic skupaj z institucijo ali organom v postopku poišče rešitev, da bi se odpravile nepravilnosti in ugodilo pritožbi.

6. Če varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnost, to sporoči pristojni instituciji ali organu in po potrebi predlaga osnutek priporočil. Tako obveščena institucija ali organ v roku treh mesecev pošlje varuhu človekovih pravic podrobno mnenje.

7. Nato varuh človekovih pravic pošlje poročilo Evropskemu parlamentu in pristojni instituciji ali organu. V svojem poročilu lahko da priporočila. Pritožnika obvesti o izidih svojih preiskav, o mnenju pristojne institucije ali organa ter o morebitnih priporočilih varuha človekovih pravic.

8. Na koncu vsakega letnega zasedanja varuh človekovih pravic predloži Evropskemu parlamentu poročilo o izidih svojih preiskav.

Člen 4

1. Varuh človekovih pravic in njegovo osebje, za katerega se uporabljata člen 287 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med preiskavami. Brez poseganja v odstavek 2 še zlasti ne smejo širiti tajnih informacij ali dokumentov, poslanih varuhu človekovih pravic, predvsem dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, ali dokumentov s področja uporabe zakonodaje Unije o varstvu osebnih podatkov ter vseh informacij, ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.

2. Če se varuh človekovih pravic med preiskavami seznani z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo, prek stalnih predstavništev držav članic pri Evropskih skupnostih takoj obvesti pristojne nacionalne organe in – če zadeva spada v njihovo pristojnost – pristojno institucijo, organ ali službo za boj proti goljufijam; po potrebi varuh obvesti tudi institucijo ali organ Skupnosti, pod katero zadevni uradnik ali uslužbenec spada in ki lahko uporabi drugi odstavek člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti. Varuh človekovih pravic lahko pristojno institucijo ali organ Skupnosti obvesti tudi o dejstvih, ki z vidika discipline vnašajo dvom v obnašanje katerega od njihovih uslužbencev.

Člen 4a

Varuh človekovih pravic in njegovo osebje obravnavajo zahteve za dostop javnosti do dokumentov, razen dokumentov iz člena 4(1), v skladu s pogoji in omejitvami izUredbe (ES) št. 1049/2001.

Člen 5

1. Varuh človekovih pravic lahko, kolikor to prispeva k učinkovitejšim raziskavam ter boljši zaščiti pravic in interesov oseb, ki se pri njem pritožijo, sodeluje z istovrstnimi organi v določenih državah članicah, in sicer pod pogojem, da ravna skladno z veljavno nacionalno zakonodajo. Varuh človekovih pravic pri tem ne sme zahtevati dokumentov, do katerih na podlagi člena 3 sicer nima dostopa.

2. Varuh človekovih pravic lahko v okviru svojih nalog, določenih v členu 195 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in členu 107d Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in z izogibanjem podvajanju svojih dejavnosti z dejavnostmi drugih institucij ali organov pod enakimi pogoji sodeluje z institucijami in organi držav članic, pristojnimi za spodbujanje in varstvo temeljnih pravic.

Člen 6

1. Varuha človekovih pravic imenuje Evropski parlament po vsakih volitvah v Evropski parlament in za celotno trajanje svojega mandata. Varuh človekovih pravic je lahko ponovno imenovan.

2. Evropski parlament izbere varuha človekovih pravic med osebami, ki so državljani Unije, imajo polne državljanske in politične pravice in vsa potrebna zagotovila neodvisnosti ter izpolnjujejo pogoje za izvajanje najvišje sodniške funkcije v svoji državi ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic.

Člen 7

1. Varuh človekovih pravic preneha opravljati svoje naloge ob koncu svojega mandata, z odstopom ali razrešitvijo.

2. Razen v primeru razrešitve ostane varuh človekovih pravic na svojem položaju do imenovanja njegovega naslednika.

3. V primeru predčasnega prenehanja funkcije se naslednik za preostanek mandatnega obdobja imenuje v roku treh mesecev od sprostitve funkcije.

Člen 8

Varuha človekovih pravic, ki ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih dolžnosti ali je zagrešil hujšo kršitev, lahko Sodišče Evropskih skupnosti na zahtevo Evropskega parlamenta razreši.

Člen 9

1. Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge popolnoma neodvisno ter v splošnem interesu Skupnosti in državljanov Unije. Med opravljanjem svojih nalog ne sme zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil vlad ali drugih organov. Vzdrži se vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo njegovih nalog.

2. Varuh človekovih pravic se pri prevzemu svojih nalog pred Sodiščem Evropskih skupnosti slovesno obveže, da bo svoje naloge opravljal popolnoma neodvisno in nepristransko ter da bo med svojim mandatom in po njem spoštoval iz njega izhajajoče obveznosti, zlasti dolžnost, da bo po izteku mandata pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnal pošteno in diskretno.

Člen 10

1. Varuh človekovih pravic med trajanjem mandata ne sme opravljati političnih ali upravnih nalog ali druge plačane ali neplačane zaposlitve.

2. Varuh človekovih pravic ima glede plačila, nadomestil in pokojnine enak položaj kot sodnik Sodišča Evropskih skupnosti.

3. Členi 12 do 15 in člen 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti se uporabljajo za varuha človekovih pravic ter uradnike in uslužbence njegovega sekretariata.

Člen 11

1. Varuhu človekovih pravic pomaga sekretariat, čigar glavnega odgovornega imenuje varuh.

2. Za uradnike in uslužbence sekretariata varuha človekovih pravic veljajo pravila in predpisi, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti. Njihovo število se vsako leto določi v okviru proračunskega postopka.

3. Uradniki Evropskih skupnosti in držav članic, imenovani v sekretariat varuha človekovih pravic, so v službenem interesu premeščeni in jim je zajamčena avtomatična ponovna zaposlitev v njihovi prvotni instituciji.

4. V zadevah svojega osebja ima varuh človekovih pravic enak položaj kakor institucije v smislu člena 1 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

Člen 12  : Črtan

Člen 13

Sedež varuha človekovih pravic je sedež Evropskega parlamenta.

Člen 14

Varuh človekovih pravic sprejme izvedbene določbe za ta sklep.

Člen 15

Prvi varuh človekovih pravic, imenovan po začetku veljavnosti Pogodbe EU, je imenovan za preostanek parlamentarnega mandata.

Člen 16  : Črtan

Člen 17

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti . Veljati začne na dan objave.

(1)Sprejeto s strani Parlamenta dne 9. marca 1994 (UL L 113, 4.5.1994, str. 15) in spremenjeno s sklepi z dne 14. marca 2002 (UL L 92, 9.4.2002, str. 13) in 18. junija 2008 (UL L 189, 17.7.2008, str. 25).
(2)Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).