• Vložitev pritožbe
  • Zahtevek za informacije
60th Rome Treaty anniversaryTvoja Evropa - Portal evropskih in nacionalnih javnih spletnih storitev

evropske varuhinje človekovih pravic o notranjih postopkih za obravnavanje prošenj za dostop javnosti do dokumentov in zahtevkov za informacije

Razpoložljive jezikovne različice :  bg.es.cs.da.de.et.el.en.fr.ga.hr.it.lv.lt.hu.mt.nl.pl.pt.ro.sk.sl.fi.sv

Namen postopkov iz tega sklepa je zagotoviti, da varuh človekovih pravic pri proučevanju prošenj za dostop javnosti do dokumentov in zahtevkov za informacije uporablja najvišje standarde preglednosti in učinkovitosti.

Prošnje za dostop javnosti do dokumentov urada evropskega varuha človekovih pravic se obravnavajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001[1] ob upoštevanju statuta evropskega varuha človekovih pravic[2].

Sklep se uporablja tudi za zahtevke za informacije, ki jih prejme urad varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je sprejela naslednje notranje postopke:

Člen 1: Prejem prošenj za dostop javnosti do dokumentov in zahtevkov za informacije

1.1 Glavna služba za obravnavanje prošenj za dostop javnosti do dokumentov in zahtevkov za informacije je imenovana enota.

1.2 Vsakdo v uradu varuha človekovih pravic, ki prejme prošnjo za dostop javnosti do dokumentov, jo takoj posreduje imenovani enoti v registracijo in obdelavo.

1.3 Vsakdo v uradu varuha človekovih pravic, ki prejme pisni zahtevek za informacije, ga neposredno in hitro obravnava. Če to ni mogoče, je treba zahtevek za informacije posredovati imenovani enoti.

Člen 2: Prošnje za dostop javnosti do dokumentov

2.1 Prošnje za dostop javnosti do dokumentov se obravnavajo v skladu s postopkovnimi[3] pravili iz členov 6 do 10 Uredbe (ES) št. 1049/2001. Pravila vključujejo pravico prosilca, da v primeru popolne ali delne zavrnitve ali če institucija ne odgovori v predpisanem roku, vloži potrdilno prošnjo[4].

2.2 Odločitve o začetnih prošnjah sprejema vodja imenovane enote. V odločitvi o začetni prošnji, s katero se v celoti ali delno zavrne dostop javnosti do zahtevanega dokumenta ali dokumentov, je treba navesti razloge, prosilca pa seznaniti s pravico do vložitve potrdilne prošnje.

2.3 Odločitve o potrdilnih prošnjah sprejema generalni sekretar. V odločitvi o potrdilni prošnji, s katero se v celoti ali delno zavrne dostop javnosti do zahtevanega dokumenta ali dokumentov, se navedejo razlogi za to, prosilca pa se seznani s pravico do sprožitve sodnega postopka pred Sodiščem Evropske unije v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.4 Dostop javnosti do dokumentov se odobri, razen če je treba zaščititi nekatere javne ali zasebne interese, tj. v primeru izjem iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2.5 Kadar se prošnja za dostop javnosti do dokumentov nanaša na dokument, pridobljen med preiskavo od fizične ali pravne osebe, institucije EU ali države članice pod pogojem zaupnosti, v skladu s statutom evropskega varuha človekovih pravic[5] velja domneva nerazkritja.

2.6 V teh primerih lahko varuh človekovih pravic zaradi preglednosti in dobrega upravljanja naveže stik z osebo, institucijo EU ali državo članico, ki je predložila dokument, da bi ugotovil, ali se je mogoče zaupnosti odreči in se dokument lahko razkrije.

Člen 3: Osebni podatki

3.1 Kadar dokument, do katerega je bil zahtevan dostop javnosti, vsebuje osebne podatke v smislu uredbe o varstvu podatkov[6], je treba s temi podatki ravnati v skladu z določbami navedene uredbe.

3.2 Zaradi preglednosti in dobrega upravljanja se identiteta uslužbencev varuha človekovih pravic, kadar se omenjajo v zvezi s poklicnimi dolžnostmi, običajno razkrije, razen če obstaja utemeljen razlog, da se to ne stori.

Člen 4: Zahtevki za informacije

4.1 Zahtevki za informacije se obravnavajo čim prej, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh.

4.2 V odločitvi, s katero se zavrne zagotovitev zahtevanih informacij, je treba navesti razloge za to[7], prosilca pa seznaniti s pravico do ponovne proučitve odločitve.

4.3 Generalni sekretar po prejemu zahtevka za ponovno proučitev odločitve, s katero je bila zavrnjena zagotovitev zahtevanih informacij, to odločitev ponovno prouči. To stori čim prej, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh.

Člen 5: Sprejetje in začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. S tem je razveljavljen sklep varuhinje človekovih pravic z dne 26. maja 2014 o sprejetju notranjih postopkov za obravnavanje prošenj za dostop javnosti do dokumentov in zahtevkov za informacije.

Strasbourg, 01/09/2016

Emily O'Reilly

[1] Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

[2] Sklep Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic, ki ga je Parlament sprejel 9. marca 1994 (UL L 113, 4.5.1994, str. 15) ter ki je bil spremenjen z njegovima sklepoma z dne 14. marca 2002 (UL L 92, 9.4.2002, str. 13) in 18. junija 2008 (UL L 189, 17.7.2008, str. 25).

[3] Izraz „postopkovni“ vključuje tudi sklicevanje na roke, način dostopa in pravico do ponovne proučitve.

[4]Potrdilna prošnja“ je izraz, ki se v Uredbi (ES) št. 1049/2001 uporablja za pravico do ponovne proučitve.

[5] Po mnenju varuhinje človekovih pravic v področje uporabe člena 2.5 tega sklepa spadajo naslednji dokumenti: 1. dokumenti občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, pridobljeni od institucije EU; 2. dokumenti, pridobljeni od institucije EU pod pogojem zaupnosti, tudi po pregledu; 3. dokumenti, pridobljeni od države članice, ki so z zakonom ali predpisom opredeljeni kot tajni; 4. dokazi, ki so bili v okviru pričevanja pridobljeni od uradnikov ali drugih uslužbencev EU v zaupnosti; 5. dokumenti, pridobljeni od pritožnika ali tretje strani, ki jih varuh človekovih pravic zaradi zaščite njunih upravičenih interesov opredeli kot zaupne, bodisi na zahtevo pritožnika ali zadevne tretje strani bodisi na lastno pobudo.

[6] Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, UL L 8, 12.1.2011, str. 1.

[7] Razlogi, s katerimi je mogoče utemeljiti to zavrnitev, vključujejo zaupnost, poklicno skrivnost ali obveznost, da se ne škoduje pritožniku ali drugi osebi.