• Vložitev pritožbe
  • Zahtevek za informacije
 Javno posvetovanje o strategiji Evropskega varuha človekovih pravic do leta 201960th Rome Treaty anniversaryTvoja Evropa - Portal evropskih in nacionalnih javnih spletnih storitev

Preoblikovanje Evropske mreže varuhov človekovih pravic

Razpoložljive jezikovne različice :  bg.es.cs.da.de.et.el.en.fr.ga.hr.it.lv.lt.hu.mt.nl.pl.pt.ro.sk.sl.fi.sv

Uvod

Evropska mreža varuhov človekovih pravic je bila oblikovana leta 1996 za spodbujanje izmenjave informacij o pravu in politiki EU ter dobre prakse med nacionalnimi in regionalnimi varuhi človekovih pravic ter podobnimi organi iz držav članic Evropske unije, držav kandidatk za članstvo v EU in drugih držav v Evropskem gospodarskem prostoru, pa tudi med uradom evropskega varuha človekovih pravic in Odborom Evropskega parlamenta za peticije.

Skupni cilj vseh članov mreže je ščititi pravice državljanov in zagotavljati, da so javnosti po vsej Evropi na voljo storitve državljanom prijaznih, preglednih, etičnih in odgovornih javnih uprav.

Odkar je sedanja evropska varuhinja človekovih pravic Emily O‘Reilly oktobra 2013 nastopila mandat, je začela razvijati in izvajati ambiciozen program reform, osredotočen na tri cilje, ki se medsebojno krepijo:

· vpliv;

· pomen;

· prepoznavnost.

Ena od njenih ključnih prednostnih nalog za naslednja leta je reforma mreže v skladu s temi tremi cilji za zagotovitev, da bo izkoristila ves svoj potencial pri delovanju v evropskem javnem interesu. Na podlagi posvetovanja s člani Evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki so leta 2014 odgovarjali na vprašalnik, razprav na prejšnjih seminarjih mreže, prispevkov članov osebja urada evropskega varuha človekovih pravic in pregleda dejavnosti mreže, ki ga je opravila evropska varuhinja človekovih pravic, je bil pripravljen sklop predlogov za reformo mreže.

Med ključne namene mreže spadajo obveščanje članov mreže, da so ti lahko v celoti seznanjeni z razvojem na področju prava in politike EU, zlasti kjer je ta zelo pomemben za njihovo delo na nacionalni in regionalni ravni, lajšanje dostopa članov mreže do strokovnega znanja v institucijah EU ter spodbujanje sodelovanja in dialoga med uradom evropskega varuha človekovih pravic in drugimi člani mreže prek vzporednih preiskav, izmenjav dobre prakse in drugih pobud v zvezi s temami skupnega interesa.

Mreža ima odlične možnosti, da postane bolj živahen in dinamičen forum za izmenjavo in sodelovanje, če bo bolje izkoriščala obstoječe komunikacijske kanale in bo osredotočena na izbrana področja politike, ki so v javnem interesu.

Evropska varuhinja človekovih pravic želi kot inovativen strateški vir za dejavnosti Evropske mreže varuhov človekovih pravic na področjih skupnega interesa okrepiti svojo usklajevalno vlogo v mreži. Načrtuje okrepitev prepoznavnosti mreže ter prenos dobre prakse iz nacionalnih in regionalnih uprav na raven EU in obratno. Zaradi redne interakcije z nosilci odločanja EU in drugimi deležniki EU lahko evropsko razsežnost še bolj kot prej vključuje v razprave mreže.

V uradu evropskega varuha človekovih pravic bo vodja enote za obveščanje še naprej odgovoren za splošno usklajevanje dejavnosti mreže. Poleg tega bo vodja enote 1 za pritožbe in preiskave usklajeval vzporedne preiskave in sodelovanje z mrežo pri pravnih zadevah.

Vzporedne preiskave

Odlično sodelovanje članov mreže in evropske varuhinje človekovih pravic je zelo okrepilo preiskavo, ki jo je varuhinja človekovih pravic na lastno pobudo izvedla o skupnih operacijah vračanja agencije Frontex. Izkazalo se je, da vzporedne preiskave, ki so jih o tej temi izvedli evropska varuhinja človekovih pravic in več nacionalnih uradov varuha človekovih pravic, ponujajo veliko možnosti za okrepljeno sodelovanje med člani mreže o vprašanjih skupnega interesa. To je bilo prvič, da je bilo tako sodelovanje doseženo prek mreže, in dokazuje, da obstajajo možnosti za še več takih preiskav.

Evropska varuhinja človekovih pravic zato predlaga okrepitev sodelovanja članov mreže z izvajanjem vzporednih preiskav o temah, ki vključujejo uprave EU in nacionalne uprave. Preiskave lahko bistveno okrepijo pomen in prepoznavnost dejavnosti mreže v javnem interesu. Da bi bile uspešne, je treba skrbno izbrati teme, ki se preiskujejo. Začetek in konec teh preiskav ter poročanje o njihovih izidih je treba čim bolj uskladiti.

Seminarji

Seminarji mreže bistveno prispevajo k temu, da lahko člani mreže razpravljajo o temah in napredku v skupnem interesu, izmenjujejo izkušnje, razvijajo sodelovanje z institucijami EU in med člani ter dokazujejo dodano vrednost, ki jo ima Evropska mreža varuhov človekovih pravic za evropsko javnost.

Za izboljšanje prepoznavnosti mreže med splošno javnostjo, nosilci odločanja EU in drugimi deležniki ter za spodbujanje možnosti za interakcijo med člani mreže in institucijami EU evropska varuhinja človekovih pravic predlaga reformo in posodobitev seminarjev mreže.

Namesto dveletnih nacionalnih, regionalnih in povezovalnih seminarjev bo od leta 2016 v Bruslju organizirala en seminar na leto, ki se ga bodo lahko udeležili vsi zainteresirani člani mreže. Na teh seminarjih bo glavna pozornost namenjena temam javnega interesa, pomembnim za raven EU in nacionalno raven, na primer v okviru vzporednih preiskav. Institucije EU in drugi deležniki s sedežem v Bruslju, kot so krovne organizacije EU, bodo pozvane, naj dejavneje sodelujejo na seminarjih ter olajšajo izmenjavo dobre prakse po Evropi.

Seminarji se bodo prenašali v živo prek spleta, da bodo lahko javnost in člani osebja mreže po vsej Evropi spremljali dogajanje. Teme bodo izbrane tako, da bodo pritegnile tudi pozornost novinarjev in drugih virov obveščanja, s čimer se bo povečala prepoznavnost Evropske mreže varuhov človekovih pravic.

Namesto objave zapisnika na papirju v mesecih po posameznem dogodku bodo takoj po dogodku na spletu na voljo videoposnetki, govori in predstavitve. Javnost bo lahko dostopala do razdelka „Dogodki“ na ekstranetu, ki bo vključeval javno dostopen koledar vseh dogodkov, ki jih organizirajo ne le Evropska mreža varuhov človekovih pravic, temveč tudi druge mreže in združenja varuhov človekovih pravic.

Posodobitev seminarjev bo zaradi bolj strateške izbire tem ter večjih možnosti za interakcijo in razpravo močno povečala njihov vpliv na splošno javnost, člane mreže in specializirano občinstvo.

Ciljna srečanja

Poleg letnih dogodkov mreže v Bruslju bi lahko bile za izmenjavo informacij o vzporednih preiskavah ali drugih temah skupnega interesa koristne dodatne interakcije med manjšimi skupinami uradov varuhov človekovih pravic ali odbori za peticije.

Evropska varuhinja človekovih pravic zato predlaga preučitev možnosti organizacije rednih videokonferenc, spletnih seminarjev ali drugih podobnih rešitev za rednejše povezovanje članov mreže. Takih ciljnih srečanj bi se lahko na primer udeleževali preiskovalci, vključeni v vzporedne preiskave, ter izmenjevali poročila o napredku in usklajevali dejavnosti obveščanja. Ko bodo ta ciljna srečanja vzpostavljena, bi se lahko za izmenjavo informacij bolje izkoriščal ekstranet.

Razvoj takih ciljnih srečanj lahko poveča pomen mreže za člane osebja v vseh članskih institucijah in pripomore k sodelovanju. Poleg tega se lahko prilagaja in razvija ter tako izpolnjuje spreminjajoče se potrebe, pri čemer se skupine ustanavljajo, razvijajo, zmanjšujejo ali razpuščajo skladno z razvojem prednostnih nalog.

Izmenjava informacij mreže

Izmenjava informacij mreže prek ekstraneta, elektronskih novic Ombudsman Daily News (Dnevne novice varuha človekovih pravic), glasila evropskih varuhov človekovih pravic in seminarskih publikacij je steber vseh komunikacijskih dejavnosti mreže. Vendar se z razvojem tehnologij in ob omejenih virih vse bolj uveljavlja elektronska izmenjava informacij.

Evropska varuhinja človekovih pravic zato predlaga reformo in posodobitev načina medsebojne komunikacije in izmenjave informacij med člani mreže ter – če je ustrezno – javno objavo informacij. Poleg tega želi izboljšati komunikacijska orodja Evropske mreže varuhov človekovih pravic, da bi se omogočil bolj dinamičen dialog med njenimi člani.

Ekstranet, ki je ključno orodje pri izmenjavi informacij mreže, bo posodobljen za boljše izkoriščanje foruma, na primer v okviru vzporednih preiskav ali priprave seminarjev. Poleg tega bi dolgoročno moral postati pomembnejši vir informacij o zadevnem pravu EU in dobri praksi v uradih varuhov človekovih pravic, v okviru katerega bi se zbirale tudi informacije o temah skupnega interesa.

Srednjeročno se bo preoblikoval v pravo spletišče mreže z javnimi razdelki in razdelki, ki bodo še naprej namenjeni le članom mreže.

Najbolj bran razdelek na ekstranetu so „Novice“. Evropska varuhinja človekovih pravic je izboljšala sistem Daily News, s tem da ga je v celoti avtomatizirala. To pomeni, da bodo vse novice, ki jih uradi Evropske mreže varuhov človekovih pravic pošljejo prek virov RSS, samodejno prikazane v novicah Daily News. Naročniki na storitev Daily News bodo lahko izbrali jezik, v katerem želijo prejemati novice, ter države in regije, iz katerih prihajajo novice.

Načrtuje se tudi, da dostop do razdelka „Novice“ ne bo več omejen in da se bo splošni javnosti omogočila naročnina na storitev Daily News. Tudi to bo povečalo prepoznavnost dejavnosti mreže.

Evropska varuhinja človekovih pravic predlaga tudi nekatere reforme glasila evropskih varuhov človekovih pravic. Ker bo posodobljena storitev Daily News zagotavljala redno obveščanje članov Evropske mreže varuhov človekovih pravic o aktualnih novicah mreže, varuhinja predlaga, naj se z letom 2016 četrtletno glasilo evropskih varuhov človekovih pravic nadomesti z letnim. To glasilo bo vključevalo poročila o ključnem razvoju v okviru mreže, vključno z rezultati vzporednih preiskav, poudarke seminarjev Evropske mreže varuhov človekovih pravic in druge pomembne novice. Razširjalo se bo elektronsko in bo javno dostopno.

Poizvedbe o pravu EU

Od ustanovitve mreže so številni uradi varuhov človekovih pravic uradu evropskega varuha človekovih pravic predložili poizvedbe o vprašanjih v zvezi s pravom EU, ki so se pojavila med preiskavo. Na podlagi postopka poizvedbe, v katerem evropski varuh človekovih pravic pomaga članom mreže dobiti strokovne odgovore od institucij EU, so se številne nacionalne in regionalne preiskave varuhov človekovih pravic končale tako, kot se sicer ne bi mogle.

Vendar je postopek poizvedbe postal zapleten in zamuden. Evropska varuhinja človekovih pravic bo zato notranje reformirala ta postopek, in sicer ga bo prednostno obravnavala ter tako zagotovila hitrejše rezultate. To pomeni, da lahko uradi mreže predložijo poizvedbe kot v preteklosti in so prepričani, da bodo odgovor prejeli pravočasno in ga bodo lahko uporabili v svojih preiskavah. Urad evropskega varuha človekovih pravic bo tako redne interakcije z institucijami EU učinkoviteje uporabljal za zadovoljive in pravočasne rezultate za mrežo.

Razdelek „Poizvedbe“ na ekstranetu bo še naprej dostopen le članom mreže. Odgovori institucij EU na poizvedbe o pravu EU bodo na voljo vsem članom mreže. Primeri uspešnih poizvedb bi lahko bili izpostavljeni v novem glasilu evropskih varuhov človekovih pravic.

Z jasnejšim postopkom in pogostejšim zagotavljanjem informacij o njegovem pozitivnem vplivu na urade mreže je mogoče bistveno povečati njegov pomen za varuhe človekovih pravic in odbore za peticije.

Sodelovanje v javnih posvetovanjih Evropske komisije o zakonodajnih predlogih

Evropska komisija redno organizira javna posvetovanja o svojih zakonodajnih predlogih in možnostih politike. Če tema zadeva pravice evropskih državljanov, bi lahko vsi zainteresirani člani mreže na podlagi strokovnega znanja članov, pridobljenega pri obravnavi pritožb in pomislekov državljanov, predložili skupni prispevek. To bi lahko dodatno okrepilo vpliv in vlogo mreže v zvezi z oblikovanjem politik EU.

Partnerstvo za odprto vlado

Evropska varuhinja človekovih pravic se vse bolj vključuje v projekt partnerstvo za odprto vlado in je vesela, da se je za sodelovanje v tem pomembnem projektu odločilo več članov mreže. V projekt se je vključilo dvajset držav članic EU. Evropska varuhinja človekovih pravic spodbuja varuhe človekovih pravic v teh državah, naj v postopkih v zvezi s partnerstvom za odprto vlado sodelujejo kot posredniki v dialogu med civilno družbo in vlado, in sicer kot del struktur, ki upravljajo partnerstvo za odprto vlado, ali z vključitvijo konkretnih „zahtev“ v akcijske načrte. V osmih državah članicah, ki niso del partnerstva za odprto vlado (v Avstriji, Belgiji, na Cipru, v Nemčiji, Luksemburgu, na Poljskem, Portugalskem in v Sloveniji), bi lahko bili nacionalni varuhi človekovih pravic ali odbori za peticije pomemben vzvod za zagotavljanje udeležbe. Evropska varuhinja človekovih pravic bo še naprej spodbujala institucije EU, da čim bolj povečajo odprtost na ravni EU.

Upa tudi, da bodo vsi člani mreže razmislili o dejavni vključitvi v partnerstvo za odprto vlado. O tej temi bi se lahko razpravljalo na enem od prihodnjih dogodkov mreže.